Sem Maja
Moja pot se je začela z nezadovoljstvom in iskanjem odgovorov. Čutila sem, da si želim drugače, pa še nisem vedela, kako priti do tega.
Tako kot mnogi sem tudi sama dolgo iskala rešitve zunaj sebe. Verjela sem, da se bom bolje počutila, ko se bodo spremenile okoliščine, ko me bodo drugi bolje razumeli ali se do mene vedli drugače. Takrat se še nisem zavedala, koliko svoje moči s tem prepuščam drugim in kako me omejujejo lastna pričakovanja.
Šele ko sem se začela bolj posvečati sebi in svoji osebni rasti, sem to počasi prepoznavala. Drugih ljudi ne morem spreminjati. Lahko pa raziskujem svoje odzive, prepričanja in odločitve. Lahko povem, kaj potrebujem. Lahko postavim mejo. In lahko izberem, v čem želim ostajati. Ob tem sem se učila razlikovati med svojo odgovornostjo in odgovornostjo drugih.
Začela sem se obračati k sebi in raziskovati, kaj me omejuje ter kaj si želim spremeniti. Pisanje hvaležnosti mi je pomagalo drugače pogledati na življenje. Postopoma sem postajala manj kritična in bolj odprta za ljudi ter njihove zgodbe. V situacijah, v katerih sem prej videla predvsem težavo, sem lažje opazila še drugo plat.
Iz strogosti do sebe in drugih sem počasi prehajala v več mehkobe in sprejemanja. Ob tem sem se vedno znova vračala k vprašanju, kako se obnašam do sebe. Če si ne bi želela partnerja, ki je do mene nenehno strog in kritičen, zakaj bi na tak način govorila sama s seboj?
Ko sem morala oporo znova poiskati v sebi
Del moje poti sta tudi ločitev in izgorelost. Skrbi, kaj vse bo ločitev potegnila za seboj in kako bom potem živela, so me izčrpale. Veliko sem se ukvarjala s prihodnostjo, z varnostjo in z vprašanjem, ali bom zmogla sama.
Ko sem se odselila iz najine skupne hiše, sem se začela znova postavljati na svoje noge. Morala sem poskrbeti zase, sprejemati odločitve in si postopoma ustvarjati občutek varnosti. Ob izgorelosti je bilo to še težje. Potrebovala sem čas, da sem začela spet čutiti, da se lahko zanesem nase.
Presenetilo me je, koliko svoje moči sem med zakonom nezavedno predala partnerju. Pred poroko sem bila samostojna, zato je bilo to spoznanje še toliko bolj nenavadno. Znova sem odkrivala nekaj, kar sem nekoč že poznala: kako stati za svojimi odločitvami, držati smer in si zaupati tudi takrat, ko me je strah.
Že pred odhodom sem veliko raziskovala žensko energijo. Želela sem si več mehkobe, prepuščanja in prostora, da ne bi bila ves čas jaz tista, ki prevzema pobudo in odgovornost.
Ko sem ostala sama, pa sem potrebovala oboje. Nežnost, da sem lahko sprejela svojo utrujenost in si dovolila počitek. In trdnost, da sem poskrbela za stvari, ki so bile pomembne za moje življenje. Potrebovala sem čutnost in mehkobo, pa tudi odločnost, zanesljivost in sposobnost držati smer - tisto, čemur pogosto rečemo moška energija.
Počasi sem odkrivala, kako lahko oboje živi v meni. Kako sem lahko samostojna in si hkrati dovolim sprejeti pomoč. Kako lahko postavim mejo in ostanem nežna. Kako si stojim ob strani tudi takrat, ko še ne vem, kaj bo naslednji korak.
Del te poti poznam tudi sama. Zato zelo dobro razumem žensko, ki veliko zmore, pa je od vsega tega že utrujena. Ki si želi opore, a težko spusti nadzor. Ki čuti, da si želi drugače, vendar je ob misli na spremembo hkrati polna upanja in strahu.
Kar se je odpiralo v pogovorih
Ob svoji izkušnji sem tudi v zgodbah drugih žensk vse pogosteje prepoznavala občutke, ki sem jih poznala sama.
Ko je katera od prijateljic v pogovoru odprla nekaj, kar jo je zaposlovalo ali bolelo, sem ji prisluhnila. Postavljala sem ji vprašanja in z njo delila sporočila in uvide, ki so mi prihajali zanjo. Skozi pogovor sem jo spremljala, da je lahko jasneje začutila, kaj se ji dogaja, in našla svoj odgovor. Prijateljice so mi povedale, da se ob meni počutijo videne, slišane in predvsem sprejete.
Nisem jih le poslušala - slišala sem jih. Tudi kadar so povedale kaj, kar so težko priznale same sebi. Ko so bile razpete med tem, kar so si želele, in tem, kar so živele. Ko še niso imele odgovora ali so se vedno znova vračale k isti zgodbi.
Bolj ko sem bila povezana s seboj, bolj sem zaznavala tudi občutke sogovornice. Imela sem občutek, da čutim, kar čuti ona, ob tem pa so mi vse pogosteje prihajala intuitivna sporočila in uvidi. Sporočila in uvide sem delila z njo kot povabilo k raziskovanju. Sama je presodila, kaj ji je blizu, in sprejemala svoje odločitve.
Iz teh pogovorov in lastnega raziskovanja je rasla želja, da tak prostor ponudim tudi drugim ženskam. Prostor, v katerega lahko počasi prineseš tudi tisto, kar že dolgo nosiš v sebi, pa si tega do zdaj še nisi upala nikomur povedati.
Ko besedam dodamo še telo
Ob pogovorih ima na moji poti posebno mesto tudi ples. Vedno mi je »polnil baterije«. Med njim sem čutila veselje, energijo in živost. Plesala sem, vodila skupinsko vadbo, se udeleževala različnih delavnic in se nekaj let učila tudi senzualnega plesa ob drogu.
Dolgo sem iskala dejavnost, ob kateri bi se lahko globlje povezala s seboj ter začutila svojo ženstvenost, čutnost in mehkobo. Sčasoma se je v meni oblikovala želja, da sama ustvarim prostor za takšno raziskovanje.
Tako sem začela povezovati mehko krožno gibanje, ples in meditacijo v gibanju. Bližja mi je bila izkušnja, pri kateri lahko pozornosti sledi tudi telo: se zaziba, raztegne, premakne in poišče svoj ritem.
Žensko energijo rada primerjam z vodo - z njeno mehkobo, pretočnostjo in sposobnostjo spreminjanja. Ta podoba me spremlja tudi pri gibanju. Mehki krožni gibi nas povabijo, da nekoliko popustimo nadzor, nežno razgibamo in raztegnemo mišice ter opazimo, kako nam je v telesu. Ob tem se lahko pojavi več sproščenosti in prostora za občutke, ki jih med vsakdanjim hitenjem preslišimo.
Danes ponujam dve poti do globljega stika s seboj.
Soul Spa je individualno srečanje, namenjeno samo tebi. Skozi pogovor raziskujeva tisto, kar te zaposluje, boli ali si želiš jasneje razumeti. Tvoje doživljanje, vprašanja in želje usmerjajo najino srečanje. Sami izbereva, kje začneva, ti pa odločaš, katere teme želiš odpreti.
Skupinske delavnice imajo vnaprej izbrano temo, ki nas spremlja skozi celotno srečanje. Raziskujemo jo skozi pogovor, kakavov obred, mehko krožno gibanje in ples. Ob tem lahko prepoznavaš, kako se ta tema dotika tvojega življenja. Nekatere ženske se prav skozi telo in gibanje lažje začutijo, ob izkušnjah drugih pa dobijo še drugačen pogled na svoje doživljanje.
Obe poti sta zrasli iz mojega raziskovanja in želje, da ženskam ponudim prostor za več bližine s seboj.
Znanja in izkušnje, ki so del moje poti
Ob osebnem raziskovanju sem pridobivala tudi znanja in izkušnje na različnih področjih:
01.
FZS
Trener skupinske vadbe FZS
02.
GIBIS-EM D.O.O.
Idejna vodja in direktorica; aerobika, pilates, funkcionalna vadba, gliding, TNZ in HIIT.
03.
Ples ob drogu
Ljubiteljica in udeleženka večletnega učenja senzualnega plesa ob drogu.
04.
Standardni in latinskoameriški plesi
Strastna plesalka standardnih in latinskoameriških plesov.
05.
NLP
NLP praktik
06.
Seeds of Transformation
Udeleženka programa Seeds of Transformation pri Sashi Cobra.
Kar ti želim ponuditi
V iskanju same sebe sem vedno znova odkrivala, kako pomembno je, da prisluhnem svojemu doživljanju. Da opazim, kaj potrebujem, kaj me izčrpava in ob čem oživim. Da svoje občutke vzamem resno, tudi kadar jih še ne znam povsem razložiti.
To želim ponuditi tudi tebi.
Da bi ob meni lahko bila takšna, kot si. Tudi kadar si utrujena od tega, da moraš biti močna. Kadar te nekaj boli, pa se ne ustaviš, ker je pred teboj še toliko obveznosti. Kadar si želiš spremembe, a si tega še težko dovoliš želeti.
Lahko prideš tudi z občutki, ki se med seboj prepletajo. Lahko imaš nekoga rada in si hkrati priznaš, da ti je v odnosu težko. Lahko si hvaležna za svoje življenje in si obenem želiš, da bi bilo v njem nekaj drugače.
Želim si, da bi v najinem srečanju našla prostor, kjer lahko slišiš tudi sebe. Kjer lahko počasi prepoznavaš svoje potrebe, začutiš svoje meje in raziščeš, kaj si želiš. Da bi nase pogledala z več nežnosti in si dovolila tudi več čutnosti, igrivosti ter tistega veselja, ob katerem začutiš, da si živa.
Ni ti treba že vedeti, kaj boš naredila. Včasih se pot začne s tem, da si nekaj prvič iskreno priznaš. Ali da to poveš nekomu, ki te posluša.
Če si se v moji zgodbi kje prepoznala, mi lahko pišeš ali me pokličeš. Lahko začneva tam, kjer si danes.
